Na policijsko postajo smo 23. 1. 2008 povabili upokojene delavce PP Ljutomer.

Čas namreč hitro mineva, dnevi se obračajo kot listi knjige, ki jo premetava veter. V naglici niti ne opazimo, da je že dolgo tega, odkar smo se srečali s prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem. Prav zato smo se na Policijski postaji Ljutomer odločili in izpolnili obljubo, ki je bila dana že pred enim letom.

Da ni šlo brez težav, ne moremo reči, saj smo termin za srečanje morali zaradi službenih obveznosti prestavljati. Pa nič zato, saj kot pravijo, kjer je volja, tudi ni ovir. Tako so že pred deveto uro pričeli prihajati naši nekdanji sodelavci. Da je bilo za povabljene poskrbljeno, gre zahvala policistki Mariji Rantaša, ki je s svojo tankočutnostjo in občutkom za estetiko poskrbela, da so se počutili prijetno.

Goste je uvodoma pozdravil komandir Boštjan Vučko. Po uvodnem govoru je stekla beseda o časih, ki so že zgodovina. Da je bilo lepo, kljub slabi opremi, delovnih pogojih in drugih stvareh, o katerih danes pravimo, da brez njih ne bi mogli delati, so se strinjali domala vsi. Seveda so bili takrat naši gosti mladi, polni energije. Kljub temu pa moramo dodati, da so bili vsi, tudi tisti z rojstnim datumom okoli leta 1925, še vedno vidno čili in zdravi. Bilo nam je lepo, čas druženja je hitro zbežal. Še slovo in fotografija pred Policijsko postajo Ljutomer za spomin. In spet nov delovni dan.

Boštjan Vučko