V zadnjem obdobju smo v javnosti vedno znova priča različnim navedbam o domnevni koruptivnosti slovenskih policistov in kriminalistov, ki ne temeljijo na nikakršnih dokazih ali argumentih. V slovenski policiji vse take navedbe zavračamo in jih označujemo kot lažne in zlonamerne, saj kazniva dejanja preiskujemo strokovno in zakonito. O zbranih dokazih in utemeljenosti suma kaznivih dejanj vedno presodi državno tožilstvo.
Policija ima vzpostavljene notranje nadzorne mehanizme za odpravljanje nepravilnosti v svojih postopkih, in če gre za kazniva dejanja, ki so jih osumljeni policisti, je Specializiran oddelek pri Vrhovnem državnem tožilstvu tisti, ki take primere preišče. Le njihovi preiskovalci lahko obravnavajo morebitno kazensko odgovornost policistov, nihče drug.
Na čem pa pravzaprav temeljijo navedbe o domnevni koruptivnosti policistov oz. o tem, da naj bi bile nekatere policijske enote zaradi korupcije ''prodane''? V teh navedbah ni nikakršnih dokazov, pojasnil, za izhodišča se jemlje nepreverjene, neargumentirane in nesmiselne trditve, na podlagi katerih se sklepa, da je nek organ ali posameznik koruptiven. Ena izmed navedb je bila, da so isti policisti in kriminalisti sodelovali pri obravnavi dveh različnih primerov, da so povezani in da so zato koruptivni. Seveda lahko isti policisti in kriminalisti letno obravnavajo nekaj deset ali sto primerov, če gre za zadeve z istega delovnega področja ali za zadeve z istega krajevnega območja. Z njimi se ukvarjajo zato, ker so za to pristojni. Ali je to znak korupcije? Zagotovo ne.
Ali je sodelovanje med posamezniki iz različnih organov pri obravnavi primerov, npr. nasilja v družini, korupcija? Če bi to držalo, potem vsi predvideni ukrepi boja proti nasilju v družini ne bi bili usmerjeni v krepitev medsebojnega sodelovanja in hitre izmenjave informacij med različnimi organi, saj bi bila taka ''povezanost'' že sama po sebi kazniva. To so nesmisli in če jih potrjujejo neimenovani viri in anonimni poznavalci razmer, je to še toliko bolj pomenljivo.
Tudi zato, ker se pri takih izjavah ne morejo skriti, saj gredo pri zasledovanju svojega, parcialnega interesa v konkretnih primerih tako daleč, da velikokrat pozabijo, da so ista stališča zastopali tudi javno. Zaskrbljujoče je tudi, če se tako ''korupcijo'' dokazuje s tem, da policija v konkretnem primeru na podlagi zbranih obvestil ni mogla dokazati kaznivega dejanja, o katerem bo sicer še odločilo državno tožilstvo, in da je bila v sodnem postopku sprejeta določena odločitev. Policijska poročila so v primerih, ko ni podlage za podajo kazenske ovadbe, tehtna, saj morajo iz njih izhajati razlogi, zakaj kazenska ovadba ni bila podana. Policija je v vsakem primeru dolžna zbrati vsa obvestila in obvestiti državnega tožilca, ki odloča o morebitnem nadaljnjem kazenskem pregonu na sodišču, ne glede na to, kdo nastopa na eni ali drugi strani.
O vse uspešnejšem delu policije pričajo njeni rezultati. Lani je slovenska policija dosegla najvišjo preiskanost kriminalitete v zadnjih letih. Če bi držale nekatere trditve, da nas plačuje podzemlje, potem bi morali biti preiskanost in drugi rezultati na področju gospodarske in organizirane kriminalitete precej slabši. Odlične rezultate na področju boja proti resnemu kriminalu nam priznava tudi tujina, zato je Slovenija v družbi najvarnejših držav v Evropski uniji.
To je zasluga vseh policistov in policistk. Zato ne bomo dovolili šikaniranj in neutemeljenih obtožb na račun korektnega dela posameznih kriminalistov in njihove strokovnosti brez konkretnih dokazov in ugotovitev za to pristojnih organov. Kriminalistične preiskave bomo še naprej vodili pogumno in nepristransko, pri čemer bomo upoštevali dejstva strank v postopku, ki so pomembna za ugotavljanje dejanskega stanja v predkazenskem postopku, nikakor pa ne bomo poteka preiskave prilagajali interesom posameznikov.