Na podlagi notranje preiskave sporne prometne kontrole javnega funkcionarja smo zoper sedem policistov sprejeli določene delovnopravne ukrepe. Podrobneje sta jih na današnji novinarski konferenci predstavila generalni direktor policije Marjan Fank in vodja Službe generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak.

Zvočni posnetek izjave Marjana Fanka (mp3) 

Zvočni posnetek izjave Tomaža Pečjaka (mp3) 

Zvočni posnetek novinarskih vprašanj in odgovorov  (mp3) 

Ugotovitve dosedanje preiskave potrjujejo obstoj komunikacije, ki se je pojavila v medijih. Iz ugotovitev izhaja, da je več policistov huje kršilo pogodbene obveznosti in da je bila zaradi tega povzročena velika škoda za vse policiste in policijo kot institucijo. Ugotovitve notranjevarnostne preiskave narekujejo uvedbo postopka izredne odpovedi delovnega razmerja za sedem policistov, od tega za dva, ki sta izvedla prometno kontrolo, in za pet zaposlenih v policiji, pri čemer je vseh pet predstavnikov sindikata. 

"Odločitev, ki je bila sprejeta o teh ukrepih, je plod naše načelnosti in naših stališč, da morajo policisti predstavljati moralno avtoriteto že zaradi poslanstva, ki ga opravljajo, in od tega ne bomo odstopali. Ščitili bomo policiste, ki bodo delali zakonito, takšnih motivov pa ne moremo zagovarjati," je dejal generalni direktor policije Marjan Fank.

"Žal mi je policistov, ki sta izvedla ta postopek in ki sta bila na nek način zlorabljena. Po razgovoru z vodstvom njihovih enot sodeč gre za dobra policista in za vsakega takega policista mi je resnično žal. Postopek še ni zaključen, vsi, zoper katere je bil uveden postopek, imajo pravico do zagovora, in moja končna odločitev bo odvisna od tega, kako se bodo zagovarjali."

Fank se je dotaknil tudi t. i. selekcioniranja subjektov v policijskih postopkih. "Selekcioniranje subjektov naših postopkov seveda obstaja. Policisti morajo usmeriti svoje postopke v storilce oziroma kršitelje, ki predstavljajo varnostni problem, tako na področju cestnega prometa kot tudi kriminalitete. Izključni motiv usmerjanja postopkov v takšne osebe je zagotavljanje varnosti. Kakršen koli drugi motiv je nesprejemljiv," je dejal generalni direktor policije.

Fank je tudi zavrnil vsa namigovanja, ki so se pojavila v javnosti, tj., da je anonimna informacija, ki je bila posredovana medijem in na različne institucije, posredovana z namenom zmanjševanja pogajalske moči, da je bila časovno tempirana in da je konstrukt neke zgodbe, ki bi lahko vplivala na delo sindikata. "Če si v tem trenutku kdo ne želi zastoja pogajanj, je to vodstvo policije. Te informacije so se pojavile ravno v obdobju, ko so se pogajalska izhodišča zbližala in bi lahko prišlo do zaključka stavkovnih aktivnosti, saj se nekajmesečna stavka že zelo kaže v poslabšanju varnostnih razmer."

"Treba je zavrniti tudi očitke o motiviranosti notranjezaščitnega postopka, gre izključno za obravnavo dejanja, ki je bilo storjeno. Kakršna koli namigovanja o diskreditaciji sindikata so iz trte zvita, kajti diskreditacija je bila storjena s samim dejanjem," je poudaril Fank. 

Kot je povedal vodja Službe generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak, je Sektor za notranje preiskave in integriteto v Službi generalnega direktorja policije 1. marca 2016 v reševanje prejel anonimno obvestilo s priloženim "odprtim pismom javnosti in vodstvu slovenske policije", v katerem je anonimni pisec opisal postopek policistov Policijske postaje Škofja Loka z ministrom, ki je bil izveden 29. novembra 2015. Na podlagi 31. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji in 8. člena Pravilnika o notranji varnosti v policiji smo izvedli notranjevarnostni postopek z namenom, da se preiščejo domnevna odklonska ravnanja uslužbencev policije.

Ugotovitve notranje preiskave

Iz anonimnega pisma in pregleda pridobljene dokumentacije ter dodatnega zbiranja obvestil ugotavljamo, da je bil namen omenjenih policistov, da z načrtovanim protipravnim nadzorom ministra v cestnem prometu poskušajo diskreditirati kot glavnega pogajalca Vlade RS. Njihov namen je bil, da bi v stavkovnih zahtevah dobili prednost pri pogajanjih o pravicah iz stavke. Iz zapisov dogovarjanja med policisti je bilo ugotovljeno, da so se ves čas načrtovanja, izvajanja in po storjenem dejanju zavedali nezakonitosti svojih ravnanj ter nastalih prepovedanih posledic. Iz pridobljenih fotografij korespondence pogovorov znotraj zaprte facebook skupine je razvidno, da so medsebojno komunicirali uporabniki, ki so policisti iz različnih policijskih uprav. Dogovarjali so se, na kakšen način bi dosegli, da bi policijska patrulja z območja Policijske uprave Kranj ustavila ministra med vožnjo. Več članov zaprte facebook skupine je napeljevalo k načrtovanemu nadzoru med vožnjo in odobravalo takšen postopek, pri tem pa tudi obljubljalo nagrade. Z zbranimi obvestili ter pregledom listin in evidenc je bilo ugotovljeno, da je v komunikaciji sodelovalo vsaj 15 policistov iz različnih policijskih uprav.

Na podlagi notranje preiskave in posameznih ravnanj ter aktivnosti je bilo ugotovljeno, da je pet oseb v komunikaciji aktivno iskalo policiste, ki bi izvršili omenjeno dejanje, se dogovarjalo in usklajevalo za postopek policistov z ministrom v cestnem prometu ter dva policista v tem dejanju napeljalo, da sta izvršila kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic:

• kot uradne osebe so jih naklepoma napeljevali, da so storili kaznivo dejanje, in jim naklepoma pomagali pri naklepnem kaznivem dejanju, zato da bi pridobili nepremoženjsko korist Sindikatu policistov Slovenije oz. drugemu prizadejali škodo;
• sodelovali pri dogovarjanju in napeljevanju ostalih policistov – predstavnikov Sindikata policistov Slovenije na zaprti skupini na facebook spletni strani, naj storijo naklepno kaznivo dejanje;
• naklepoma napeljali patruljo Policijske postaje Škofja Loka, da je 29. novembra 2015 ob 1.59 nezakonito ustavila vozilo, ki ga je vozil minister, nato pa z njim nezakonito izvedla postopek in mu odredila še preizkus alkoholiziranosti.

Pri tem so naklepoma huje kršili pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja:

• zloraba načela zakonitosti iz 14. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki določa, da smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog uporabiti policijska pooblastila na podlagi in v obsegu, ki ga določa zakon, ter na način, določen z zakonom ali podzakonskim predpisom;
• zloraba načela spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
• zloraba načela enake obravnave, ki določa, da morajo policisti pri opravljanju policijskih nalog vsakomur zagotoviti enako varstvo njegovih pravic; nikogar ne smejo diskriminirati na podlagi narodnosti, rase, barve kože, spola, jezika, vere, spolne usmerjenosti, političnega ali drugega prepričanja, premoženjskega stanja, rojstva, genetske dediščine, izobrazbe, družbenega položaja, invalidnosti ali katere koli druge osebne okoliščine;
• sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1 v povezavi s 37. členom KZ-1 (napeljevanje) in 38. členom KZ-1 (pomoč);
• kršitev Pravil policije (4. člena, po katerem mora uslužbenec delo opravljati vestno, strokovno, zakonito, pravočasno in skladno s pravili policije, kodeksi etike, zakoni in kolektivnimi pogodbami in se mora vzdržati vseh ravnanj, ki glede naravo njegovega dela materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala ugledu policije);
• kršitev Kodeksa policijske etike (ki določa, da policisti pri opravljanju svojega dela in tudi v zasebnem življenju skrbijo za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije ter da policisti posebej skrbijo za krepitev integritete v policijski organizaciji; v priloženem seznamu vrednot in vrlin policistov pa je zapisano, da naj policisti vedno ravnajo etično, zakonito in strokovno);
• kršitev Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, Kodeksa etike javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti;
• kršitev Navodila o evidentiranju kaznivih dejanj (da kadar policist na podlagi lastnega spoznanja ali splošno znanih dejstev ugotovi, da obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti);
• kršitev Pravilnika o notranji varnosti v policiji;
• kršitev pogodbe o zaposlitvi;
• kršitev določb prve in druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja).

Nenazadnje je iz objav v spletni klepetalnici razvidno, da niso reagirali, ko je bilo očitno, da se pripravlja storitev kaznivih ravnanj, in niso preprečevali, prijavili ali obsojali teh ravnanj. Še več, morebitno nestrinjanje z opisanimi ravnanji so šteli celo za nerazumno. Ravnanja omenjenih policistov so v popolnem nasprotju z nalogami policista in predstavljajo zelo slab zgled za vse policiste. Pri nekaterih pa je še dodatno dejstvo, da gre za policiste, ki so v sindikalni organizaciji vodje in bi kot takšni morali biti s svojimi dejanji še večji zgled.

Za policista, ki sta bila v patrulji in sta ustavila vozilo ministra, smo ugotovili razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika.

Zoper vseh omenjenih sedem policistom je bil:

• uveden postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih;
• izdan sklep o prepovedi opravljanja dela za čas trajanja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

V času prepovedi opravljanja dela ima javni uslužbenec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka izredne odpovedi. Javnemu uslužbencu se za čas prepovedi opravljanja dela odvzameta službena pištola in službena izkaznica ter prekličejo vsa gesla za dostop do baz podatkov, ki jih uporablja policija. Vabilo delodajalca, da v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 85. člena ZDR-1 pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor.

Takoj je bilo o tem obveščeno Specializirano državno tožilstvo, ki preiskuje razloge za sum, da so uslužbenci policije storili kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. Notranja preiskava še poteka, tako da se bo o delovnopravnih ukrepih za preostale policiste še odločalo.

V policiji smo dolžni spoštovati načela zakonitosti, človekovih pravic in enake obravnave, zato je potrebno v takšnih primerih odločno reagirati in ukrepati. Večina policistk in policistov, ki delajo pošteno in vestno, si nikakor ne zasluži, da jih posamezniki na ta način blatijo v javnosti in črnijo težko prislužen ugled.