Generalni direktor policije Janko Goršek je danes, 25. marca 2010, zavrnil očitke o izogibanju policije parlamentarnemu nadzoru.

IMG 8730

 Zvočni posnetek izjave Janka Gorška (mp3) 

Odgovori na novinarska vprašanja (mp3) 

 

V izjavi za javnost je Janko Goršek povedal: "Policija je predlagala notranjemu ministrstvu, da predlaga Vladi Republike Slovenije odložitev dajanja podatkov oz. izvedbe nadzora Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v policiji (komisija). Policija je včeraj namreč prejela sklic in vabilo predsednika komisije na nujno sejo za obravnavo izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov v kriminalistični preiskavi dveh poslancev, ministra in župana ter izvajanja tajnega policijskega delovanja s sodelovanjem (civilne) osebe.

Iz predloga policije izhaja, da so za odložen nadzor oz. za odložitev dajanja podatkov komisiji izpolnjeni zakonski pogoji, določeni v Zakonu o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Član komisije državnega zbora ima namreč v zadevi, ki je predmet nadzora, status osumljenca, zaradi česar seveda obstaja jasen konflikt interesov in možnost, da bi bil ob seznanitvi s podrobnostmi izvajanja ukrepov ogrožen uspešen potek predkazenskega postopka. Kot član komisije ima tudi možnost seznanitve z zapisnikom seje in celotnim gradivom tudi, če se seje ne udeleži.

V konkretni zadevi predkazenski postopek še ni v celoti zaključen in policija še izvaja določene aktivnosti za pridobitev dokazov, ki bi bili pomembni za kazenski postopek. Razkritje bi lahko tudi resno ogrozilo življenje izvajalcev posameznih ukrepov. To vse pa so razlogi, zaradi katerih sam zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb predvideva začasen odlog nadzora oziroma dajanja podatkov komisiji.

Policija je predlagala, da se s ciljem uspešnega sodelovanja s komisijo dajanje podatkov oz. izvedba nadzora odloži za tri mesece oz. da se podatki posredujejo in nadzor opravi takoj, ko zaradi članstva osumljenega v komisiji ne bo več obstajala konkretna nevarnost seznanitve osumljenca s podatki iz predkazenskega postopka.

Ponovno poudarjamo, da si želimo dobrega in tvornega sodelovanja s komisijo, brez nepotrebnih nesoglasij, saj lahko le tako vsi skupaj prispevamo k učinkovitemu sodelovanju, potrebnemu za vzpostavitev zaupanja v delo organov na tem občutljivem področju pristojnosti izvršilne oblasti. Učinkovit demokratičen nadzor, tako predhodni s strani državnega tožilstva in sodišča, ki policiji dajeta odredbe za izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, kot naknadni, parlamentarni, s strani komisije, je glede izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, ki občutno posegajo v zasebnost človeka, njegove druge pravice in temeljne svoboščine, nujen in mu nikakor ne oporekamo ali nasprotujemo. Ravno nasprotno, policija spoštuje zakonske okvire tako pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov kot tudi pri izvajanju parlamentarnega nadzora in se ne izogiba parlamentarnemu nadzoru. Pričakuje pa, da se bo pri izvedbi nadzora tega držala tudi komisija.

Poudarjamo, da je policija predlagala odlog nadzora le pri konkretnem primeru in za točno take primere zakon to tudi predvideva. Nekdo, ki je član komisije in istočasno tudi osumljenec, namreč ne sme zlorabljati svojega položaja za seznanitev s podatki."