Objavljamo odziv policije na zasedanje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Poudarjamo, da je slovenska policija neodvisna in strokovna institucija, ki ne dovoli, da bi postala sredstvo za medsebojna politična obračunavanja.
Spoštovanje in zaupanje v delovanje policije in drugih pravosodnih organov je temelj za utrjevanje pravne države. V policiji zavračamo pavšalne navedbe o politizaciji, saj nihče ne vpliva na delo policije in ne določa, katero zadevo naj obravnava ali ne. Prav tako nihče ne odloča, katera zadeva naj se obravnava prej oz. pozneje ter kako. Tovrstni očitki so vedno splošni, nekonkretizirani in kot taki puščajo velik prostor za manipulacijo. Kriminalisti, ki preiskujejo kazniva dejanja, so pri svojem delu popolnoma suvereni, delo opravljajo izključno na podlagi kriminalistične stroke in zakonov ter v sodelovanju z državnimi tožilci. Policija je dolžna preiskovati kazniva dejanja ne glede na aktualno družbeno dogajanje, v predvolilnem času, med volitvami, po volitvah in to ne glede na to, katere politične stranke so v vladi in v opoziciji in ne glede na to, kateri stranki pripada notranji minister. Res pa je, da so javne osebnosti, ki so se v zadnjih letih znašle v policijskih postopkih, praviloma (neupravičeno) tolmačile, da so preiskovalni ukrepi izvedeni zaradi njihove diskreditacije in ne zaradi dejstva, da so osumljenci konkretnih kaznivih dejanj. Slovenske policije to ni in ne bo ustavilo; kljub številnim povračilnim ukrepom in diskreditacijam policijskih preiskovalcev.
Predkazenske postopke najzahtevnejših oblik gospodarske in organizirane kriminalitete usmerjajo pristojni državni tožilci, nikoli pa generalni direktor policije, notranji minister, predsednik vlade, katerikoli politik. Že sistemska ureditev ne dopušča možnosti za zlorabo policije v politične namene. Izhodišča za izvajanje aktivnosti kriminalistov ne morejo biti politični razlogi, temveč zgolj razlogi za sum, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje. Pri tem ni pomembno, kdo je na strani osumljencev, saj je policija dolžna preiskovati vsa uradno pregonljiva kazniva dejanja.
Še več, odredbe za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, ki občutneje posegajo v svoboščine in pravice posameznikov, izdajo policiji le državni tožilci oziroma sodišča in to samo za z zakonom določene vrste kaznivih dejanj, ob višji stopnji verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in ob kopici dodatno izpolnjenih pogojev. O obstoju pogojev za izvedbo teh ukrepov vedno odločijo pristojni pravosodni organi, ki s tem vršijo tudi ustrezni nadzor nad delom policije, tako da policija teh ukrepov ne more izvajati sama in tudi ne brez ustreznih dovoljenj oz. odredb. Policija je tako poleg parlamentarnega nadzora deležna še nadzora notranjega ministrstva, civilne družbe (varuha človekovih pravic), vzpostavljen ima notranji nadzorni mehanizem, v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov pa je še posebej deležna nadzora državnega tožilstva in sodišč.
Slovenska policija posveča posebno pozornost tudi učinkovitemu delu na področju kriminalistično obveščevalne dejavnosti, ki omogoča kvalitetno zagotavljanje varnosti. Gre za proces zbiranja, vrednotenja, obdelave, analiziranja in posredovanja podatkov o kriminalnih aktivnostih posameznikov in kriminalnih združb, na podlagi katerega poteka načrtovanje policijske dejavnosti, usmerjene k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj kot to določa Zakon o policiji. Pri tem gre za klasično zbiranje obvestil oz. pridobivanje, obdelavo, hrambo in uporabo informacij, ki so pomembne za preiskovanje kriminalitete, za kar imajo slovenski policisti in kriminalisti zakonsko podlago. Koncept kriminalistično obveščevalne dejavnosti, ki temelji na obveščevalno vodenem policijskem delovanju, pozna večina držav EU in Europol.
Policija ni tista, ki javnosti posreduje dokumente, ki so sicer sestavni del sodnih spisov v posameznih kazenskih postopkih, saj to ni v njenem interesu. Policija obvešča javnost na podlagi Zakona o policiji. Je pa lahko to tudi taktika obrambe osumljencev, saj imajo do vseh teh dokumentov dostop stranke v postopkih, ki na tak način poskušajo zmanjševati dokazno breme, ki jih ogroža, in diskreditirati policijske postopke in preiskovalce.
Policija lahko slovenski javnosti mirno pogleda v oči, saj svoje delo opravlja zakonito, strokovno in z vso predanostjo. Rezultati govorijo sami zase. V preteklem letu in letošnjem polletju smo daleč nadpovprečno uspešni pri odkrivanju kaznivih dejanj, dosegli smo najvišji delež preiskanih kaznivih dejanj in obravnavali največ kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v zadnjih desetih letih. Vzpostavili smo Nacionalni preiskovalni urad, ki je uspešno zaživel tudi v praksi, vzpostavili smo učinkovit koncept obveščevalno vodenega policijskega delovanja. Prav tako se v zadnjih letih ne spreminja število letno izvedenih prikritih preiskovalnih ukrepov, kot trdijo nekateri in kar bi takoj ugotovili, če bi samo prebrali letna poročila o delovanju policije.