Zima pomeni za udeležence cestnega prometa poseben letni čas. Nizke temperature, led, in sneg niso značilnost ostalih letnih časov, pozimi pa lahko ti dejavniki povzročijo veliko neprijetnost v cestnem prometu (zasneženo vozišče, snežno ploskev, poledico).

1. SPLOŠNO

Značilnost tega obdobja so tudi daljše noči, kar je povezano s slabšo vidljivostjo in daljšim časom zaznavanja nevarnosti.

Nizke zimske temperature lahko povzročijo slabše vozne razmere zlasti na delih cest, ki so bolj izpostavljeni vlagi, vetru in mrazu. To je predvsem na propustih, mostovih in viaduktih, v usekih, na delih cest, ki vodijo skozi gozd in na delih cest, ki so izpostavljeni močnemu vetru (burja). Na takšne razmere morajo biti vozniki dobro pripravljeni in obveščeni. Pri tem je zelo pomembno upoštevati naslednja priporočila za vožnjo v zimskih razmerah:

• na pot se odpravimo le, če je res nujno,
• poslušajmo informacije o vremenskih razmerah in vremenski napovedi,
• hitrost vozila zmanjšajmo in ga prilagodimo razmeram ter stanju vozišča,
• povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami,
• zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko,
• ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje,
• zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila,
• vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti,
• posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica,
• računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno,
• med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah sta še posebno pomembni vozniška kultura in strpnost.

Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu tudi ustrezna priprava motornega vozila. Ta naj pred zimo obsega predvsem pregled naprav in opreme vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti:

• akumulator - pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke, ter preveriti stanje elektrolita v celicah;
• luči, okna in ogledala - pred vsako vožnjo poskrbeti, da luči, okna in ogledala niso zamrznjena;
• hladilni sistem - preveriti je potrebno gostoto in raven hladilne tekočine;
• sistem za dovod zraka v vozilo - priporočljivo je preveriti ali se v sistemu nahajajo tujki (smeti ali posušeno listje);
• olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max - min) na merilni palici;
• sistem za močenje vetrobranskega stekla - preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju;
• metlice brisalcev - preveriti njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati;
• klinasti jermen - preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alternatorja, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav;
• sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizel motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo;
• tesnila vrat - če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila;
• ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika - občasen vbrizg WD 40 ali podobnega penetrirajočega antikorozivnega sredstva bo preprečil pomrznjenje ključavnice.

2. USTREZNOST ZIMSKE OPREME MOTORNEGA, PA TUDI PRIKLOPNEGA VOZILA

Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.list RS št. 83/04) določa v 114. členu, da morajo biti motorna vozila od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta in v zimskih razmerah ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica) (88. točka prvega odstavka 23. člena), opremljena s predpisano zimsko opremo.

Zimska oprema je predpisana v pravilniku o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur.list RS št. 17/00 in 45/04). V skladu z 8. in 9. členom tega pravilnika šteje za zimsko opremo motornih vozil:

1. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo:
   • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
   • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled).

1. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo:
   • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali
   • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.
     
     
2. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm.
   
   
3. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako "M+S".
   
   
4. Ne glede na prej navedene pogoje štejejo za zimsko opremo vozil, ki so v prometu v priobalnem področju Slovenije, poletne pnevmatike. Priobalno področje je območje, ki ga omejuje obala Jadranskega morja meja z R. Italijo, meja z R. Hrvaško ter naslednje ceste (ki so vključene v to področje):
   • G 1-7 mejni prehod Krvavi potok - Kozina,
   • R2-409 Kozina - Klanec,
   • G 1-10 Klanec - Kastelec in
   • R3-623 Kastelec - Podgorje - meja z R. Hrvaško.

Pnevmatike na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3.500 kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h, morajo biti enake velikosti, vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (radialne, diagonalne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).

Zimske pnevmatike so lahko za največ dva razreda nižjega hitrostna razreda¹, kot ga zahteva konstrukcijsko določena najvišja hitrost vozila.

Motorna in priklopna vozila, registrirana v tujini, morajo imeti v skladu z 59. členom zakona o varnosti cestnega prometa v zimskih razmerah zimsko opremo, predpisano za motorna in priklopna vozila, registrirana v Republiki Sloveniji.

Voznik, katerega vozilo pozimi ali v zimskih nima ali nima ustrezne zimske opreme, se kaznuje v skladu s 114. členom zakona o varnosti cestnega prometa z globo 30.000 tolarjev, če pa je zaradi tega oviran ali onemogočen promet, pa z globo 100.000 tolarjev. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik se kaznuje za tak prekršek z globo najmanj 300.000 (odgovorna oseba najmanj 30.000) tolarjev, če je zaradi tega oviran ali onemogočen promet pa z globo najmanj 1.000.000 (odgovorna oseba najmanj 100.000) tolarjev.

Po 115. členu zakona o varnosti cestnega prometa se kaznuje zaradi kršitve določb odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji voznik z globo 50.000 tolarjev, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik z globo najmanj 1.000.000 tolarjev, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

V skladu z 239. členom Zakona o varnosti cestnega prometa prepove policist nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista. Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena.

V skladu s četrtim odstavkom 114. členom Zakona o varnosti cestnega prometa odredi policist odstranitev vozila, ki obstane na cesti, ker nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v cestnem prometu, ko ne bi smelo biti, če ga s ceste takoj ne odstrani voznik. V takem primeru ga odstrani na stroške lastnika izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

V skladu z odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji je na cestah v Republiki Sloveniji, na katerih so zimske razmere, prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago in za izredne prevoze.

3. VARNOST CESTNEGA PROMETA POZIMI² V LETIH 1995 - 2005

3.1. Število in posledice prometnih nesreč

Tabela 1: Število prometnih nesreč v zimski sezoni

Ob analiziranju statistični podatkov zadnje zimske sezone je razvidno, da je število prometnih nesreč v upadanju, saj se je v tem obdobju zgodilo 25 % manj prometnih nesreč kot v enakem predhodnem obdobju. Še posebej pomembno je dejstvo, da se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom v primerjavi z enakim predhodnim obdobjem zmanjšalo za 36 %.

Tabela 2: Posledice prometnih nesreč v zimski sezoni

Najhujše posledice prometnih nesreč so bile v pozimi 97/98. Na nastanek oziroma povečanja števila posameznih posledic (smrt, hudo, lahko telesno poškodovani) ima velik vpliv stanje in prevoznost cest, vremenske razmere ter upoštevanje pozitivne zakonodaje (uporaba zimska oprema). Glede na posledice v zadnji zimi lahko ugotovimo, da se je prometna varnost izboljšala, saj so posledice prometnih nesreč najmilejše do sedaj.

3.2. Delež prometnih nesreč po vrsti v posameznem obdobju

• 1995 - 1996
  • 0,76 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 12,06 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 87,18 % prometnih nesreč v katerih je nastala le materialna škoda.
• 1996 - 1997
  • 0,66 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 12,93 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 86,41 % prometnih nesreč v katerih je nastala le materialna škoda.
• 1997 - 1998
  • 0,91 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 15,90 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 83,19 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
• 1998 - 1999
  • 0,59 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 12,01 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 87,40 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
• 1999 - 2000
  • 0,54 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 17,22 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 82,24 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
• 2000 - 2001
  • 0,58 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 20,31 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 79,10 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
• 2001 - 2002
  • 0,46 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 21,90 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 77,64 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
• 2002 - 2003
  • 0,44 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 23,70 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 75,86 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
• 2003 - 2004
  • 0,53 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 26,88 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 72,59 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
• 2004 - 2005
  • 0,46 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
  • 25,53 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
  • 74,01 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.

Bistvenega odstopanja deležev posameznih prometnih nesreč v zimski sezoni ne beležimo, zato posamezna zima po vrsti prometne nesreče (glede na posledico) ne izstopa. Še največji porast števila prometnih nesreč s smrtnim izidom je opazen le v letih 1998 - 1999 in 2000 - 2001. V navedenih zimskih sezonah je bila zima izredno mila, kar je imelo za posledico večje število udeležencev v cestnem prometu (tudi tisti ki so ponavadi uporabljali sredstva javnega prevoza), večje hitrosti (suhe ceste, jasno vreme, malo padavin,...) ipd.

3.3. Umrli v prometnih nesrečah glede na dejavnike prometnih nesreč

Tabela 3: Mrtvi v prometnih nesrečah v zimski sezoni glede na dejavnike

Neprilagojena hitrost je najpogostejši dejavnik prometnih nesreč tudi pozimi, povezana pa je predvsem z ugodnim stanjem vozišča. Bolj kot so zime mile in suhe, večji problem predstavlja hitrost.

3.4. Neuporaba zimske opreme - ugotovljene kršitve

Tabela 4 prikazuje posamezno število kršitev cestno prometnih predpisov v primerjalnih obdobjih. Zaradi spremembe zakonodaje se ugotovljene kršitve nanašajo na 34. točko, 229. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (v veljavi do 31. 4. 1998), 100. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (v veljavi od 1. 5. 1998 do 31. 12. 2004). in 114. člen sedaj veljavnega Zakona o varnosti cestnega prometa. Pri vseh treh zakonskih določbah gre za uporabo zimske opreme.

Tabela 4: Ugotovljene kršitve zaradi neuporabo zimske opreme

Število ugotovljenih kršitev se je v zadnji zimi zmanjšalo. Pričakujemo, da bo podobno tudi v prihajajoči zimi 2005 - 6, saj se ugotavlja povečana uporaba zimske opreme. Vpliv na doslednejšo uporabo zimske opreme moramo iskati tudi v spremembah zakonskih določb - Odredbe o omejitvi prometa, Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu in pa spoznanju voznikov, da zimska oprema omogoča varnejše odvijanje prometa, hkrati pa vpliva tudi negativno z zbujanjem "lažnega občutka varnosti" (uporaba zimskih pnevmatik ne pomeni, da lahko voznik prekorači dovoljeno hitrost oziroma vozi hitreje, lahko pa vozi varneje zaradi boljšega oprijema vozila z podlago).

3.5. Posledice prometnih nesreč glede na stanje vozišča

V tabeli so prikazane posledice glede na stanje vozišča. Zajete so vse prometne nesreče, ki so se zgodile pozimi v devetletnem obdobju (4 mesece na leto od 15. 11. 1995 - 15. 03. 2004).

Tabela 5: Posledice prometnih nesreč glede na stanje vozišča

Kot je razvidno iz tabele največ udeležencev v prometnih nesrečah umre na suhem in po vsej verjetnosti normalno prevoznem vozišču (upoštevajoč zimsko obdobje), na takšnem vozišču se jih tudi največ poškoduje (lahko ali hudo). Tovrstne nesreče so neposredno povezane z neprilagojeno hitrostjo.

3.6. Aktivnosti policije

Policisti bodo od 15. novembra pri rednem delu preverjali opremljenost vozil z zimsko opremo glede na prve ugotovitve uporabe zimske opreme in glede na vremenske razmere. Poostrenih nadzorov preverjanja ustreznosti zimske opreme na nacionalnem nivoju ne bo, saj bodo to problematiko regionalno reševale posamezne policijske uprave. Policisti Specializirane enote za nadzor prometa bodo predvsem na glavnih prometnih smereh (sever - jug in vzhod - zahod) poostrili nadzor nad ustreznostjo zimske opreme tovornih vozil in avtobusov. Intenzivnost policijskega nadzora bo odvisna od prvih ugotovitev opremljenosti vozil z zimsko opremo in vremenskih razmer.

Sektor prometne policije v Upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave