Vabimo vas, da se v petek, 10. 11. 2006, ob 13. uri (v Beli galeriji Ministrstva za notranje zadeve na Kotnikovi 8 v Ljubljani) udeležite okrogle mize z naslovom Problematika vožnje pod vplivom alkohola.
Na okroglo mizo bomo povabili predstavnike državnih organov, priznane strokovnjake s tega področja, predstavnike proizvajalcev alkoholnih pijač, civilnih združenj in medijev. Tako želimo v policiji opozoriti na (še posebej novembra in decembra aktualno) problematiko alkohola v prometu, vzpodbuditi javno razpravo o njej in razmislek o potrebi po morebitni spremembi veljavnih predpisov, ki sankcionirajo vožnjo pod vplivom alkohola (v večini evropskih držav ta kršitev velja za kaznivo dejanje).
Alkoholiziranost udeležencev v prometu in prevelika hitrost še danes ostajata v najtesnejši vzročni zvezi s prometnimi nesrečami z najhujšimi posledicami. V prometnih nesrečah s smrtjo udeleženca/ev je bil v zadnjih petih letih pod vplivom alkohola približno vsak tretji povzročitelj prometne nesreče, v prometnih nesrečah s telesnimi posledicami vsak četrti, v prometnih nesrečah z materialno škodo pa vsak deseti. Po nekajletnem upadanju deleža alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je ta v lanskem letu začel ponovno naraščati.
Alkohol izrazito vpliva na človeka, torej tudi na voznika in njegovo ravnanje v cestnem prometu. Zavira delovanje vseh človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu (zmanjšuje zbranost, zmožnost zaznavanja dražljajev in odzivanja nanje). Povečuje število napak, ki jih voznik naredi med vožnjo, in zmanjšuje delovanje "psihične zavore", ki zagotavlja socialno prilagojeno vedenje. Obenem pa povečuje pretirano zaupanje v lastne sposobnosti in zmožnost obvladovanja situacije. Posledica je seveda vožnja prek posameznikovih zmožnosti in zmožnosti vozila, pri čemer voznik ne upošteva prometnih razmer in drugih udeležencev v cestnem prometu. Voznik, ki vozi pod vplivom alkohola, je potencialna nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu (tudi zase).
Stopnja tveganja, ki jo v prometu pomenijo alkoholizirani vozniki, se povečuje s količino zaužitega alkohola. Pri koncentraciji alkohola 0,5 g/kg je verjetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo, dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in pri 1,5 g/kg petindvajsetkrat večja kot pri treznem vozniku.
V številnih državah je vožnja vozila z vsebnostjo alkohola v krvi nad določeno koncentracijo v kazenskem zakoniku opredeljena kot kaznivo dejanje (npr. v Nemčiji vožnja z več kot 1,1 g/kg).
Policija se z alkoholom v prometu srečuje vsakodnevno, zato želimo skupaj s strokovnjaki, ki si prizadevajo za zmanjšanje škodljive rabe alkohola in preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, opozoriti na to problematiko in na dejstvo, da se delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč ne zmanjšuje.
Spoštovani novinarji, vljudno vabljeni na okroglo mizo!
Sektor za odnose z javnostmi