Na današnji novinarski konferenci v prostorih Ministrstva za notranje zadeve smo javnosti predstavili rezultate preiskovanja kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti, katerega sta utemeljeno osumljena dva storilca, eden izmed njiju je policist.
Več o poteku in rezultatih kriminalistične preiskave sta predstavnikom medijev povedala Boris Kanduti, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije v Generalni policijski upravi, in Franc Pavlin, vodja Sektorja za notranje preiskave in pomoč policistom v Službi generalnega direktorja GPU.
Na fotografiji z leve proti desni: Franc Pavlin, vodja Sektorja za notranje preiskave in pomoč policistom v Službi generalnega direktorja na Generalni policijski upravi, Boris Kanduti, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije GPU, in Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete (foto: Dean Božnik)
Dne 9. 9. 2007 je policija izvedla zaključno akcijo na območju Ljubljane in odvzela prostost dvema osebama, ki sta osumljeni storitve kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti po 266 členu Kazenskega zakonika. Osumljenca, ki sta bila prijeta pri samem dejanju, sta iz koristoljubnosti razkrila podatke policije, ki so skladno z Zakonom o tajnih podatkih opredeljeni kot tajni. Eden izmed prijetih osumljencev je policist, nazadnje zaposlen v Upravi kriminalistične policije GPU.
Policistu so bili tajni podatki zaupani v okviru njegovih službenih nalog in bi jih moral varovati kot tajne. Tajni podatki so se nanašali na načrte, dovoljenja in aktivnosti policije pri preiskovanju konkretnega kaznivega dejanja, kjer so se uporabljali tudi prikriti preiskovalni ukrepi v skladu z Zakonom o kazenskem postopku.
Policist je ob pomoči drugega osumljenca zaupne informacije razkril in poskušal "prodati" osebam, zoper katere se je izvajal predkazenski postopek. Zaradi tega je bila otežena oziroma onemogočena izvedba posameznih nalog policije.
Prijetje je bilo posledica kombinacije ukrepov v okviru notranjih preiskav in policijskih dejavnosti za razkritje kriminalne dejavnosti z mednarodnimi razsežnostmi. Policija je pri tem izvajala prikrite preiskovalne ukrepe, usmerjali pa sta jo Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala in Okrožno državno tožilstvo v Kranju.
Osumljenca bosta privedena k preiskovalnemu sodniku, policija pa bo nadaljevala z zbiranjem obvestil o morebitnih še drugih kaznivih dejanjih in s postopki s področja delovno pravne zakonodaje.
Drugih podrobnosti o primeru ne moremo posredovati zaradi interesa nadaljnjih postopkov.
Notranje preiskave v policiji
Policija je sistem z veliko zaposlenimi, v katerem se pojavljajo različni odklonski pojavi, posamezni primeri tudi z elementi uradno pregonljivih kaznivih dejanj. V policiji se zavedamo, da moramo policijske podatke in evidence skrbno varovati. Policisti so dolžni varovati vse vrste tajnosti, s katerimi se seznanijo pri opravljanju nalog. Zaradi tega so vzpostavljeni različni mehanizmi, ki
Na področju notranjih preiskav izvajamo aktivnosti, da bi takšne pojave pravočasno odkrili in preprečili, saj takšni pojavi negativno vplivajo tako na policijsko delo kakor tudi na notranjo varnost policije. Ena od prioritetnih nalog notranjih preiskav je tudi preventivno delovanje.
Policija je v prvem polletju 2007 vodila predkazenski postopek zoper 214 (220) delavcev policije zaradi razlogov za sum storitve 157 (180)kaznivih dejanj. Zoper 28 (22) delavcev policije so bile vložene kazenske ovadbe za 25 (22) kaznivih dejanj. Za 132 (158) kaznivih dejanj, katerih storitve je bilo osumljenih 186 (197) delavcev policije, je bilo na podlagi zbranih obvestil ugotovljeno, da ni podlage za kazensko ovadbo, zato so bila državnemu tožilstvu poslana poročila po 10. odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku.
Najpogostejša kazniva dejanja, katerih storitve so bili osumljeni delavci policije, pa so goljufija, zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic, nevestno delo v službi, kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic idr.
Policija si je in si bo tudi v prihodnje prizadevala pravočasno odkrivati in preprečevati tovrstne negativne pojave z zbiranjem informacij, spremljanjem integritete v policiji, nadziranjem uporabe policijskih računalniških evidenc in s preventivnim delovanjem.
Izdaja uradne tajnosti, 266. člen Kazenskega zakonika:
1) Uradna oseba ali druga oseba, ki v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja uradne tajnosti sporoči ali izroči komu podatke, ki so uradna tajnost, ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih, ali zbira take podatke z namenom, da jih izroči nepoklicani osebi, se kaznuje z zaporom do treh let.
2) Enako se kaznuje, kdor z namenom, da jih neupravičeno uporabi, na protipraven način pride do podatkov, ki se varujejo kot uradna tajnost, kakor tudi, kdor take podatke brez dovoljenja javno objavi.
3) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz koristoljubnosti ali z namenom objave ali uporabe podatkov v tujini, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
4) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
5) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se ne kaznuje, kdor uradno tajnost, katere vsebina je v nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije, posreduje za objavo ali objavi z namenom, da javnosti razkrije nepravilnosti pri organiziranju, delovanju in vodenju službe, če objava za državo nima škodljivih posledic.
6) Za uradno tajnost se štejejo podatki, ki so z zakonom, z drugim predpisom, splošnim aktom ali s sklepom pristojnega organa, ki so izdani na podlagi zakona, razglašeni za uradno tajnost in so tako pomembni, da so z njihovo izdajo nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice za službo.