Prvi teden v septembru je minil v znamenju 9. tradicionalnega pohoda policistov in policistk ter njihovih družinskih članov, prijateljev ter udeleženk iz Kluba tajnic Gorenjske na najvišji slovenski vrh Slovenije. 4. septembra smo se podali na 2.864 m visok Triglav.

Start zjutraj ob 6. uri s Pokljuke

Pohoda, ki je trajal dva dni, se je udeležilo 74 pohodnikov iz vse Slovenije. Na pot smo se podali iz dveh smeri - iz Pokljuke in Vrat. Večina udeležencev se je odločila za pot s Pokljuke, ki velja za malce lažjo, a daljšo od tiste iz Vrat, ki je potekala preko Praga.

Bolj ko smo se bližali Vodnikovi koči, lepše je postajalo jutro.

Organizacijski odbor pred Vodnikovo kočo

Pogled na Kredarico

Od Vodnikove koče proti Kredarici se je pot začela strmo vzpenjati.

Na poti so nas spremljali oblaki, ki so občasno do nas spustili tudi sončne žarke, tako je bila pot do Kredarice, zadnje postojanke pred vrhom, prijetna, v zadnjem delu pa tudi vetrovna. Po dobrih štirih urah (iz Vrat) oz. petih urah hoje (s Pokljuke) smo prispeli na Kredarico. Žal nam je pogled na naš najvišji vrh zakrivala oblačnost.

Vendarle nam je uspelo priti na prvi cilj

Po krajšem postanku v Triglavskem domu na Kredarici smo se podali našemu cilju naproti.

Ura plezanja po klinih in "zajlah" in bili smo pred Aljaževim stolpom.

Za vse tiste, ki smo bili na vrhu Slovenije prvič, je sledil obvezni krst.

Pot navzdol je bila nekoliko težja.

Po povratku na Kredarico je organizacijski odbor pohoda na Triglav, v katerem so bili Jože Mencin, direktor PU Kranj, Slavko Hočevar, SKP PU KR, Bojan Glavnik, UIT GPU, Vojko Robnik, UUP GPU LPE, in Sanja Repše, UUP GPU, pohodnikom, ki so se tega pohoda udeležili petič, podelil spominska priznanja. To priznanje je letos prejelo 5 pohodnikov.

Naslednji dan nas je čakal še povratek v dolino. Večino poti nas je spremljal rahel dež, a smo se vsi pohodniki srečno in varno vrnili na izhodiščne točke. Tudi po zaslugi štirih pripadnikov Gorske policijske enote, ki nas je spremljala na vsakem koraku.

Hvala vsem udeležencem za prijetno druženje, še posebej Klubu tajnic Gorenjske, ki so se odzvale našemu povabilu na pohod. Štirim pripadnikom GPE gre pa še posebna zahvala, saj so na kritičnih delih poti nesebično pomagali pohodnikom z nasveti, s svojo prisotnostjo pa so vsem pohodnikom vlili dodaten občutek varnosti.

Planinski pozdrav!