Glede na komentarje in trditve, ki smo jih zasledili v medijih, naj bi bila policija zaradi odhajanja policistov kadrovsko "podhranjena", kar naj bi negativno vplivalo na varnost v državi. V zvezi s takšnimi neutemeljenimi trditvami in očitki za objektivnejšo obveščenost javnosti posredujemo naslednje pojasnilo:
Opozoriti želimo, da kadrovske strukture ne moremo posploševati, saj je poleg različne kadrovske zasedbe posebej izrazita različna obremenjenost enot oziroma policistov. Tu še posebej izstopa Policijska uprava Ljubljana, ki obravnava praktično polovico vseh varnostnih dogodkov v državi. Tudi samo zaposlovanje ni edina rešitev. Predvsem smo osredotočeni na izboljšavo organizacije dela, vodstva policijskih uprav in postaj imajo več avtonomnosti pri načrtovanju nalog, večja je povezanost enot, medsebojna pomoč v kadrih, tehničnih sredstvih in opremi je postala samoumevna, s prilagajanjem taktike in metodike delovanja policije pa zagotavljamo izvajanje vseh nalog.
Zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je Slovenija v skladu s schengenskim izvedbenim načrtom morala izpolniti do vključitve v schengensko območje, je bilo prioritetno zaposlovanje policistov, ki sedaj nadzorujejo zunanjo schengensko mejo. Policija je pri tem upoštevala tudi kadrovski načrt Vlade RS, ki se od leta 2004 ni bistveno spreminjal. To za kadrovanje v policiji pomeni, da smo znatno povečali število policistov v enotahob schengenski meji, kar se je ob nespremenjenem kadrovskem načrtu odrazilo v številu zaposlenih v drugih enotah.
V teku je izbirni postopek, na podlagi katerega nameravamo zaposliti okoli 150 kandidatov za policiste, šolanje pa se bo začelo konec junija. Zaposlitev novih policistov je le eden izmed ukrepov, ki bo zagotovil ustrezno kadrovsko popolnitev najbolj obremenjenih enot.
Trenutno je v Policiji zaposlenih 7971 policistov, 353 več kot leta 2004, od leta 2003 pa do danes smo zaposlili 1356 policistov. Letno se povprečno upokoji 170 policistov, nekaj jih odide tudi zaradi izrednih odpovedi delovnih razmerij, ostali pa lahko po svoji svobodni odločitvi odidejo v druge institucije (kjer jih radi zaposlijo, saj vedo, da je policijski kader dobro usposobljen, učinkovit, urejen). Odidejo torej na bolje plačana in najverjetneje manj stresna delovna mesta. Povprečna bruto plača policista (z vsemi dodatki za delo v manj ugodnih delovnih pogojih) znaša 1.100 evrov.
Delo policistov je zelo zahtevno in izredno stresno, naloge morajo opravljati v vseh vremenskih pogojih, v vseh mogočih in nemogočih razmerah, velikokrat se znajdejo v nevarnosti, so napadeni, grozijo jim in jih žalijo, so priče najbolj tragičnih dogodkov, nenazadnje pa tudi tisti, ki morajo državljanom posredovati najbolj neprijetne in boleče novice. Zato je posploševanje, da naj bi odhajali zaradi slabih odnosov znotraj policije, nekorektno in zavajajoče.
Zavedamo se, da so policisti zaradi specifičnosti poklica pri svojem delu bolj ogroženi kot večina drugih poklicev, prav tako je napadov nanje več kot v preteklosti. Ne sprejemamo pa očitkov, da si v policiji ne prizadevamo za izboljšanje stanja! Izboljšujemo organizacijo dela in odpravljamo nekatera kadrovska strukturna nesorazmerja, s poenostavljanjem administrativnih opravil in organizacijskimi ukrepi poskušamo doseči tudi večjo prisotnost policistov med ljudmi.
Na področju prekrškovnega prava smo lani na primer dosegli poenostavitev nekaterih prekrškovnih postopkov, prav tako smo določene poenostavitve v policijsko prakso v sodelovanju z Vrhovnim državnim tožilstvom vpeljali v zvezi z reševanjem bagatelne kriminalitete, zaradi česar imajo policisti več časa za operativno delo. Kot kažejo podatki v najnovejšem letnem poročilu o delu policije, se je izboljšala tudi odzivnost policije na klice na interventno telefonsko številko 113: povprečni reakcijski čas za nujne interventne dogodke znaša 12 minut in 22 sekund, kar je za minuto krajše kot leta 2006.
Za zaščito ogroženih delavcev izvajamo številne ukrepe, vsaka grožnja pa je tudi posebej obravnavana. Ob tem je policija za izboljšanje stanja v medresorskem usklajevanju novega Kazenskega zakonika (KZ-1) podala predloge, ki naj bi prispevali k večji pravni varnosti policistov, ko so na delu ali v zvezi z delom napadeni ali ogroženi (npr. za preprečitev uradnega dejanja ali za maščevanje uradni osebi in napad na uradno osebo). Očitki, da naj bi policisti odškodnine plačevali "iz lastnega žepa", prav tako ne držijo. Kot smo že večkrat pojasnili, vodstvo slovenske policije zagotavlja, da noben policist ne bo plačal odškodnine, če bo delo opravil strokovno in zakonito. V vseh takšnih primerih jim je nudena pravna pomoč.
Očitki nekaterih medijev so torej neutemeljeni in za javnost zavajajoči. K sreči državljani vedo, da se na policijo lahko zanesejo. Stopnja zaupanja ljudi v slovensko policijo je namreč visoka, kar kažejo zadnje raziskave o zadovoljstvu javnosti s policijo, ki so bile tudi javno objavljene. Prepričani smo, da nas ne ocenjujejo po številu policistov na njihovem območju, ampak po rezultatih našega dela, ki so na številnih področjih zelo dobri. V policiji se bomo trudili, da se zaupanju prebivalcev Slovenije tudi v prihodnje ne bomo izneverili.