Trojanski konj, računalniški črv, datotečni in izsiljevalski virusi, rootkit, najrazličnejše vohunske kode in drugi zlonamerni programi so med največjimi grožnjami, ki v današnjem kibernetskem svetu prežijo na spletne uporabnike. Ogrožajo tudi vaše elektronske naprave, pa naj gre za stacionarne in prenosne računalnike ali različne mobilne naprave - pametne telefone, tablice ipd.

So izredno škodljivi, saj vam lahko hekerji tako ukradejo denar ali občutljive informacije, si podredijo vaše naprave, jih okužijo z virusi ali vohunijo za vašimi dejanji. Zato raje poskrbite za varnost svojih naprav in zmanjšajte možnost za okužbe s škodljivimi programskimi kodami

Svetujemo vam, da se seznanite z nekaterimi najpomembnejšimi dejstvi in upoštevate nekaj osnovnih pravil varne in odgovorne uporabe programske opreme, ki smo jih strokovnjaki v slovenski policiji pripravili v sodelovanju z Evropskim policijskim uradom - Europolom

Preventivno gradivo Europola - Osnovni podatki o zlonamernih programih

Osnovni podatki o zlonamernih programih

Preventivno gradivo Europola - Pogosti viri okuzbe

Pogosti viri okužbe

 Zlonamerni program (ang. malware - malicious software) se namesti v računalniški sistem ali na mobilno napravo brez lastnikove privolitve, in sicer z namenom pridobitve nadzora nad napravo, kraje dragocenih informacij ali poškodovanja podatkov.

Več o tem: Kaj je zlonamerni program?

Najpogostejši viri okužbe elektronskih naprav s škodljivimi programskimi kodami so: e-pošta, spletne strani, pojavna okna, wi-fi, piratski programi, USB ključki in druge odstranljive naprave za shranjevanje podatkov. Storilci za pridobitev vaših osebnih podatkov uporabljajo tudi tehnike socialnega inženiringa in ribarjenja.


Obstaja veliko vrst zlonamernih programov, ki se lahko med napadom medsebojno dopolnjujejo. Za podrobnejši opis kliknite na posamezno sliko:

Zlonamerni programi - Trojanski konjTrojanski konj Zlonamerni programi - Program za dostop skozi skriti vhodProgram za dostop skozi skriti vhod Zlonamerni programi - Vohunski programVohunski program Zlonamerni programi - Oglaševalski programOglaševalski program Zlonamerni programi - Lažni protivirusni programLažni protivirusni program
Zlonamerni programi - Računalniški črvRačunalniški črv Zlonamerni programi - Datotečni virusDatotečni virus Zlonamerni programi - RootkitRootkit Zlonamerni programi - Izsiljevalski programIzsiljevalski program Zlonamerni programi - Policijski izsiljevalski programPolicijski izsiljevalski program

 

Policisti svetujemo 

  • Namestite in sproti posodabljajte protivirusni program ter požarni zid na svojih napravah.
  • Uporabljajte zadnje različice operacijskih sistemov in programov.
  • Prenesite samo datoteke, programe in aplikacije iz zaupanja vrednih virov.
  • Redno izdelujte varnostne kopije podatkov na računalniku in jih hranite na ločenih pomnilniških napravah, ki niso povezane s spletom.
  • Bodite pozorni na neobičajna sporočila, ki jih prejmete po elektronski pošti, družbenih omrežjih ali prek drugih orodij, tudi če jih prejmete od ljudi, ki jih poznate.
  • Premislite, preden kliknete na oglasni trak ali povezavo, če ne poznate njenega resničnega izvora, in se izogibajte spletnim stranem s piratsko vsebino.
  • Ne pozabite uporabljati različnih in močnih gesel v svojih računih!

Preventivno gradivo Europola - Nasveti in namigi

Zlonamerni programi - nasveti in namigi


Slovenska policija aktivna v boju proti kibernetski kriminaliteti 

Obseg zlonamernih programov v mobilnih operacijskih sistemih se povečuje, države članice Evropske unije pa imajo zaradi kibernetske kriminalitete čedalje večjo gospodarsko škodo, zato so boj proti tej obliki kriminalitete uvrstile med prioritete evropske varnostne politike. 

Pri konkretnih ukrepih in operativnih akcijskih načrtih na tem področju aktivno sodeluje tudi slovenska policija, in sicer v okviru različnih večdisciplinarnih platform in na podlagi poglobljenih analiz, strateških načrtov in skupnih ocen ogroženosti. Nekatere kibernetske grožnje, ki jih je v letu 2016 kot najbolj problematične prepoznala Europolova ocena ogroženosti na področju organiziranega in kibernetskega kriminala (IOCTA 2016),se namreč v zadnjem času pojavljajo tudi v Sloveniji. Tudi tu so največji izziv izsiljevalski programi in njihove različice, sledijo šifrirana komunikacija, v obliki hitrih tekstovnih sporočil, video- ali avdio-sporočil ter različni zlonamerni programi, predvsem na področju mobilnih naprav.

Povezane vsebine

Ne samo računalniki, ranljivi so tudi pametni telefoni in tablice
Pozor, izsiljevalski virusi!
Podjetniki, zavarujte se pred novimi načini spletnih prevar
Pomoč uporabnikom pri odšifriranju datotek: Europolova spletna stran www.NoMoreRansom.org
Varni na internetu