Joom!Fish config error: Default language is inactive!
 
Please check configuration, try to use first active language

Ne samo računalniki, ranljivi so tudi pametni telefoni in tablice
Preventivni nasveti Kriminaliteta Ne samo računalniki, ranljivi so tudi pametni telefoni in tablice

Ne samo računalniki, ranljivi so tudi pametni telefoni in tablice
 
PDF natisni E-mail
Preventiva - Kriminaliteta

Objavljamo nasvete, kako lahko svoje mobilne naprave zaščitimo pred zlonamernimi programi. Pametni telefoni in tablice so postali namreč že skoraj nepogrešljiv del našega vsakdanjika. Tehnologijo, ki je bila nekoč omejena le na računalnike na pisalnih mizah, lahko sedaj nosimo v dlani ene roke. A s tem, ko eksponentno narašča priljubljenost teh naprav, rastejo tudi apetiti spletnih kriminalcev, usmerjeni vanje.

 

video mobile malware

Video

Evropski policijski urad - Europol je nosilec vseevropske kampanje za ozaveščanje o nevarnostih mobilnih zlonamernih programov. 

 

Europolovo preventivno gradivo se osredotoča na ključne ranljivosti mobilnih naprav in ponuja vrsto nasvetov, kako te naprave varno uporabljati pri vsakodnevnih aktivnostih, kot so nameščanje aplikacij, uporaba spletnih bank, povezovanje v brezčična omrežja, in kako se izogniti temu, da postanemo žrtev spletnih izsiljevalskih virusov.

 

Vse gradivo je na voljo tudi v slovenščini!

 

Malware (malicious software) je angleški izraz za zlonamerno programsko opremo, ki jo je Europol v svoji oceni ogroženosti zaradi organizirane spletne kriminalitete pdf uvrstil med največje kibernetske grožnje. V Evropi je namreč čedalje več prijav tovrstnih kaznivih dejanj in posledično tudi kriminalističnih preiskav, kar pomeni, da je zavest o spletni kriminaliteti vendarle začela prodirati v javnost, med uporabnike in v medijski prostor, boj proti kibergrožnjam pa postaja tudi ena najpomembnejših prioritet evropskih varnostnih organov.

 

aplikacije igrice izsiljevalski virusi virusi mobilno bancnistvo

phishing smishing

wifi groznje

 

Grožnja mobilne zlonamerne programske opreme (ang. mobile malware) je že povsem realna. Hekerji vam lahko ukradejo denar in občutljive informacije, si podredijo vaše naprave, jih okužijo z virusi ali celo vohunijo za vašimi dejanji. Na žalost pa večina ljudi še ni prepoznala pomena zaščite svojih mobilnih naprav pred tovrstnimi napadi.

 

Po besedah Europolovega direktorja Roba Wainwrighta so postale zlorabe mobilnih naprav enako kompleksne kot zlorabe osebnih računalnikov: "A le odgovorna uporaba zaščitne programske opreme in dosledno prijavljanje napadov bosta omogočila varnostnim organom zmanjšati to nevarnost." 

 

V ta namen je Europol pripravil preventivno gradivo, ki je uporabnikom dostopno v 20 jezikih:

 

aplikacije izsiljevalska oprema spletne nevarnosti mobilno bancnistvo

 

 

Poleg zgoraj objavljenih kratkih videoklipov (v formatu gif) in infografik (v formatu pdf) ter videa so pripravili tudi preventivna letaka:

skodljiva koda za podjetja

skodljiva koda za uporabnike

 

Europolova kampanja je potekala oktobra 2016, v okviru evropskega meseca kibervarnosti, z njo pa želi Europolov evropski center za spletno kriminaliteto (EC3) povečati ozaveščenost uporabnikov in jim ponuditi znanje, s katerimi se lahko vsaj (preventivno) zaščitijo. 22 držav članic Evropske unije (Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luxemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo), tri države, ki niso članice EU (Kolumbija, Norveška in Ukrajina), ter dve agenciji EU (ENISA and eu-LISA) so v sodelovanju s številnimi javnimi in zasebnimi partnerji na najrazličnejše načine ozaveščale o tem spletnem fenomenu in njegovih posledicah. Na ravni držav pa je kampanjo po vsej Evropi podprlo še prek 45 partnerjev iz spletne industrije, finančnih institucij, ministrstev in nacionalnih odzivnih centrov. Europol vodi kampanjo na svoji spletni strani, facebooku, youtubu in twitterju.


Nevarnosti na spletu je tudi v Sloveniji čedalje več. Po podatkih slovenskega nacionalnega centra SI-CERT smo v osmih letih zabeležili skoraj 6-kratni porast omrežnih incidentov in kar 18-kratni porast spletnih goljufij. Tudi v slovenski policiji opozarjamo, da je vedno več izsiljevalskih virusov, phishing napadov, prevar pri spletnem nakupovanju, izsiljevanja s skrivaj pridobljenimi intimnimi posnetki in ostalih goljufij, ki se širijo prek družbenih omrežij.

 

Statistični podatki: Kazniva dejanja računalniške kriminalitete, ki jih je obravnavala slovenska policija v letih 2010-2016 word-W

 

 

Več uporabnih nasvetov

 

Kako se ubraniti pred zlonamernimi programi?

Policija svetuje

 

 si - pp - varni

 

Naša spletna stran uporablja piškotke. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke?

Želim izvedeti več.