Joom!Fish config error: Default language is inactive!
 
Please check configuration, try to use first active language

Preventivne vsebine policije odslej tudi v slovenskem znakovnem jeziku
Novinarsko središče

Preventivne vsebine policije odslej tudi v slovenskem znakovnem jeziku
 
PDF natisni E-mail
Sporočila za javnost
Sreda, 12. julij 2017

Od danes so spletne strani slovenske policije bogatejše za preventivne vsebine v znakovnem jeziku. V Policiji smo namreč v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije letos pripravili 27 kratkih, nekajminutnih filmov s preventivnimi vsebinami, prevedenimi v slovenski znakovni jezik ter opremljenimi z zvokom in podnapisi. Na ta način so številni preventivni nasveti policistov za samozaščitno ravnanje v različnih situacijah vsakodnevnega življenja dostopni tudi gluhim in naglušnim osebam.

 

Videoposnetki v znakovnem jeziku so objavljeni na Youtubu slovenske policije, povezave nanje pa tudi na posebni spletni strani policije, v rubriki Preventivni nasveti

 

 

IMG 3878

 

Na novinarski konferenci so sodelovali namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) Mladen Veršič, sekretar ZDGNS Matjaž Juhart in tolmačka v slovenski znakovni jezik Mojca Korenjak.

 

"Z opisano prilagoditvijo resnično pestrega nabora spletnih vsebin policije za gluhe in naglušne uporabnike poskušamo tudi v slovenski policiji zagotoviti enakopravnejši družbeni položaj oseb z okvaro sluha," je dejala namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar. Izrazila je zadovoljstvo, da smo množico svojih preventivnih nasvetov, napotkov in opozoril na ta način približali tudi tistim prebivalcem, ki jih doslej zaradi svojih specifičnih potreb niso mogli neovirano spremljati.

 

 

IMG 3869

 

Zvočni posnetek izjave mag. Tatjane Bobnar

(Datoteka za prenos)

 

Kot je pojasnila, slovenski policisti veliko pozornosti namenjamo področju preventive in partnerskemu odnosu z državljani in lokalnimi skupnostmi. Tako v neposrednih stikih z ljudmi kot z objavami na svojih spletnih straneh in družabnih omrežjih policije poskušamo doseči čim širši krog prebivalcev in jih tako ozavestiti o pomenu varnosti in samozaščitnega ravnanja. Preventivne informacije predstavljajo pozitivno, prijaznejšo stran policijskega dela, s čimer že vrsto let gradimo zaupanje ljudi do policistov in policije kot organizacije, katere poslanstvo je pomagati ljudem in zagotavljati njihovo varnost. "Le ljudje, ki policiji zaupajo, jo bodo poklicali, ko bodo v težavah, ji bodo prijavili kaznivo dejanje ali ji pomagali z informacijami, ko bo to potrebno," je poudarila mag. Tatjana Bobnar in dodala, da si enako želimo vzajemno dobrega sodelovanja tudi z gluhimi in naglušnimi osebami.

 

"V zadnjih letih smo v Policiji začeli intenzivno razmišljati, kako bi lahko svoje obstoječe komunikacijske kanale, zlasti spletne strani in družabna omrežja, še nadgradili in preventivne informacije razširili tudi med ranljivimi skupinami prebivalcev oz. med uporabniki z omejeno sposobnostjo sporazumevanja. Zato smo se na pobudo ZDGNS v začetku letošnjega leta odločili, da – v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, ki smo jih lahko namenili temu projektu – poiščemo ustrezno tehnično rešitev za priredbo naših, že obstoječih preventivnih vsebin v slovenski kretni jezik. Pri tem smo se zgledovali pri Finančni upravi RS, ki je kot ena prvih ustanov slovenske državne uprave podobno rešitev že uspešno vpeljala. Povezali smo se s Spletno TV, ki skrbi za informativno dejavnost pri zvezi, in jo prosili za pomoč pri izvedbi projekta. Spletna TV je nato zagotovila tolmače slovenskega znakovnega jezika s certifikatom in šolane bralce naših besedil ter poskrbela za kakovostno produkcijo oz. snemanje v studiu in montažo," je projekt predstavila namestnica generalnega direktorja policije.

 

spletno mesto preventivni nasveti v znakovnem jeziku

 

V nekaj mesecih je tako nastalo 27 nekajminutnih tematskih videoposnetkov v skupni dolžini nekaj manj kot 5 ur. V vsakem bodo gluhe in naglušne osebe našle koristne informacije, ki jim lahko pomagajo, da bo njihov vsakdan varnejši.

 

Gre za preventivne informacije, ki so med državljani tudi najbolj iskane, npr. kakšno je pravilno ravnanje ob prometni nesreči, napotki za varno zimsko vožnjo, opozorila glede alkohola v prometu, zaščita pred vlomi in tatvinami, uličnimi ropi, nasveti v zvezi z nasiljem nad vrstniki, nasveti za večjo varnost v gorah ali ob vodi, za varno rabo pirotehničnih izdelkov, informacije za žrtve nasilja v družini itd. "V naslednjih letih nameravamo vsebine v slovenskem znakovnem jeziku še dopolnjevati, prav tako pa bomo razmislili o možnih rešitvah za prilagoditev spletnih strani policije tudi za slepe in slabovidne osebe," je še napovedala Bobnarjeva.

 


IMG 3905

 

"Gluhim osebam je slovenski jezik tuj jezik, zato javnost velikokrat ne razume, da pisana beseda ni vedno najboljša prilagoditev. Znakovni jezik je za gluhe osebe prvi jezik! Zato je izredno pomembno, da so tako pomembne informacije, kot so na spletni strani Policije, prilagojene v znakovnem jeziku," je poudaril predsednik ZDGNS.

 

Zvočni posnetek izjave Mladena Veršiča ob tolmačenju Mojce Korenjak

(Datoteka za prenos)

 

Mladen Veršič, predsednik ZDGNS, je pohvalil opisan projekt Policije. Kot je dejal, zveza kot reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, med katere štejemo gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in osebe z gluhoslepoto, že nekaj let poziva javne institucije, naj prilagodijo svoje spletne strani za gluhe in naglušne uporabnike: "Nekatere javne službe so že začele s prilagoditvami in veseli nas, da je k temu pristopila tudi Policija, ki je za vse državljane izredno pomembna služba. Na tem mestu se javno zahvaljujemo Policiji, ki je s temi prilagoditvami postala še bolj dostopna in prijazna osebam z okvaro sluha. Ob tem želimo vzpodbuditi tudi ostale javne službe, da bi sledile primerom dobre prakse ter da bi prepoznale možnosti sodobne tehnologije za lajšanje komunikacije z invalidi."

 

Po njegovih besedah je Policija z opisano rešitvijo naredila pomemben korak naprej pri uresničevanju pravic invalidov, s tem ko je osebam z okvaro sluha zagotovila možnosti za boljše informiranje o njihovi varnosti. Na ta način je odgovorila na določene specifične potrebe gluhih in naglušnih oseb ter tako tudi na splošno prispevala k zmanjšanju njihove komunikacijske blokade. Iz Konvencije OZN namreč izhaja, da mora država invalidom zagotavljati javne informacije v njim dostopnih oblikah zapisa in v tehnologijah, ki ustrezajo različnim vrstam invalidnosti.

 

"Čeprav nevidna, je gluhota ena težjih invalidnosti!" je opozoril predstavnik ZDGNS: "Zaradi izgube ali okvare sluha imajo namreč gluhe in težko naglušne osebe velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, ustvarjajo, delajo ali preživljajo prosti čas, kar lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Sporazumevanje gluhih v svojem, slovenskem znakovnem jeziku, vključevanje v širšo družbo s pomočjo tolmača in drugih komunikacijskih pripomočkov je zato zelo pomembno pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb in ohranjanju mentalnega zdravja gluhih."

 

 

IMG 3896

 

V Sloveniji je približno 7-10 odstotkov oseb z različno stopnjo okvare sluha, od tega približno 1000 gluhih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, približno 65.000 oseb ima slušni aparat, ter malo manj kot 100 gluhoslepih oseb. Z razvojem tehnologije je v zadnjih 15 letih v Sloveniji približno 400 oseb prejelo polžev vsadek. Podatki kažejo, da število okvar sluha v svetu narašča. Kot je opozoril Mladen Veršič, velik delež prebivalstva predstavljajo tudi starejše osebe, ki imajo prav tako pogosto težave s sluhom. Gluhi potrebujejo znakovni jezik, naglušne osebe potrebujejo tehnične prilagoditve, kot so slušna zanka ali FM sistem, gluhoslepi pa poleg komunikacijskih pripomočkov tudi pomoč pri mobilnosti. 

 

"Počaščeni smo bili, da je lahko ekipa gluhih sodelavcev Spletne TV ZDGNS sodelovala pri izvedbi teh video prispevkov. Ker v preteklosti ni bilo ustreznih prilagoditev, je ZDGNS s Spletno TV pripravljala in objavljala vsebine s tolmačem in podnapisi in tako informirala gluhe, gluhoslepe in naglušne o različnih vsebinah. Mednarodni dokumenti poudarjajo, da bi morali biti mediji 100-odstotno podnaslovljeni in vsaj 5-odstotno opremljeni v znakovnem jeziku. Ker je do tega še dolga pot, Spletna TV ZDGNS premošča ta primanjkljaj. Hvala vsem ter vabljeni k ogledu preventivnih videoposnetkov policije, ki so objavljeni na policijskem Youtube kanalu. V vsakem boste gluhi in naglušni našli številne koristne informacije," je Mladen Veršič na koncu še pozval člane svoje zveze. 

 

Ker ima slovenska policija že vrsto let vzpostavljen sistem pomoči gluhim in naglušnim osebam v policijskih postopkih in v primeru klica v sili, je to področje dobro urejeno, še ugotavljajo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. V policijskih postopkih je gluhim zagotovljen tolmač za znakovni jezik; poleg tega pa Policija zagotavlja tudi vrsto možnosti, da gluhi lahko pokličejo policiste, kadar jih potrebujejo: po faksu ali pa preko Klicnega centra za osebe z okvaro sluha.

 

Prav tako so gluhim in naglušnim osebam že dostopne nekatere e-storitve s področja dela policije (prijava kaznivih dejanj, prijava korupcije, prijava nasilja v družini, iskanje pogrešanih ali iskanih oseb ...). V znakovni jezik so jih prevedli na portalu eUprava, kjer so tudi objavljene.

 

Zagotavljanje enakopravnega položaja oseb z okvaro sluha v policijskih postopkih ali ob klicu na pomoč

  • Gluhim ali naglušnim osebam, kadar se te znajdejo v policijskem postopku, policisti zagotavljajo certificiranega pogodbenega tolmača. Zaradi lažjega in neoviranega načina uresničevanja zakonske pravice gluhih oseb, da v postopkih pred državnimi organi uporabljajo znakovni jezik, ima Ministrstvo za notranje zadeve sklenjeno pogodbo z določenimi tolmači za slovenski znakovni jezik, pri čemer pravica do tolmača vsebuje tudi pravico do izbire tolmača. Šele, če si gluha oseba tolmača ne izbere sama, policist pokliče tolmača za znakovni jezik, s katerim ima Policija sklenjeno pogodbo. V vsakem primeru pa stroške tolmača plača država.
  • Od leta 2009, ko je zveza skupaj z Zavodom Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik ustanovila Klicni center za osebe z okvaro sluha, so gluhi in naglušni dobili možnost resnično celovite storitve, saj tolmači po prejemu obvestila poskrbijo za prenos tega ustreznemu naslovniku, tudi policiji. Prek Klicnega centra, ki na številki 031 777 600 nudi dosegljivost tolmačev za znakovni jezik 24 ur na dan, lahko torej gluhe ali naglušne osebe pokličejo policijo, če so življenjsko ogrožene, želijo pomoč policistov ali kadar želijo policistom posredovati (le) zahtevek ali vprašanje. Omogočen je tudi video pogovor s tolmačem v znakovnem jeziku: http://kc.tolmaci.si.
  • Gluhi imajo tudi možnost pošiljanja SMS-ov neposredno na telefonsko številko 112, ki jih za policijo sprejemajo regijski centri za obveščanje RS, z videoklicem na 112 ali pa prek aplikacije Wap112 (http://wap.sos112.si/). V meniju te storitve so bile narejene bližnjice za sporočanje dogodkov, kot so npr. prometna nesreča, napad, vlom, pretep, nesreča v gorah in drugo. Med regijskimi centri za obveščanje in policijo je namreč sklenjen dogovor, da se zadeve iz pristojnosti policije nemudoma odstopijo v reševanje pristojnemu operativno-komunikacijskemu centru policije.
  • Poleg tega lahko gluhe in naglušne osebe podajo prijavo policiji po telefaksu (01 251 43 30, 01 426 11 41), saj je Policija v ta namen, skupaj z Zavodom Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik, izdelala poseben obrazec za nujno policijsko intervencijo za gluhe in naglušne osebe word-W. Nekdaj je namreč veliko gluhih in naglušnih oseb imelo doma telefaks, preko katerega so urejali razna opravila (zdravnika, javna uprava), na način so lahko tudi policiji sporočile, da potrebujejo njihovo pomoč. Komunikacijo preko telefaksa zato na policiji še vedno omogočamo.

 

 

IMG 3939 

 

O komunikaciji z gluhimi in naglušnimi osebami pa je po novinarski konferenci spregovoril tudi Anton Toni Klančnik, sicer vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije. Tudi sam je namreč odraščal v družini, kjer so se sporazumevali v znakovnem jeziku, zato na podlagi lastnih izkušenj dobro ve, kako dragoceno je, da so osebam z okvaro sluha dosegljive tudi tovrstne informacije.

 

 

 

Naša spletna stran uporablja piškotke. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke?

Želim izvedeti več.